Ko grem v knjižnico …
Se, ko zavijete v knjižnico, kdaj vprašate, koliko ljudi jo obiskuje, koliko knjig si ob obisku izposodijo, koliko ljudi uporablja servis Moja knjižnica, katere so najbolj izposojene knjige?
Se, ko zavijete v knjižnico, kdaj vprašate, koliko ljudi jo obiskuje, koliko knjig si ob obisku izposodijo, koliko ljudi uporablja servis Moja knjižnica, katere so najbolj izposojene knjige?
Fasete so bile med najbolj pričakovanimi in obetavnimi značilnostmi tretje generacije knjižničnih katalogov, saj omogočajo nov način navigacije in omejevanje obsežnih rezultatov iskanja na manjše, bolj obvladljive skupke.
Ta zapis se lahko bere kot nadaljevanje bloga z naslovom Discovery servisi – orodja za odkrivanje informacij. Takrat, leta 2017, sem svoj prispevek zaključil z napovedjo načrtovane rešitve, ki naj bi obogatila vsebinsko ponudbo servisa COBISS+ (plus.cobiss.si) in uporabnikom približala možnost iskanja relevantnih virov in literature.
Prepričani smo, da se tudi v srednjeveški humanistiki skrivajo spoznanja, ključna za blaginjo sodobne družbe, in jo je zato treba »odpreti« današnji pameti. Tudi v IZUM-u smo se zavedali pomena knjižničnih zbirk, ki niso vključene v COBISS in smo si prizadevali, da bi jih zajeli.
Slovenske knjižnice, povezane v sistem COBISS, so sicer svoja vrata zaprla za nedoločen čas, vendar to ne pomeni, da svoje uporabnike, bralce, učence, dijake, študente, raziskovalce, predavatelje in učitelje puščajo brez primerne knjižnično-informacijske podpore.
Uporabniki želijo v knjižničnih katalogih izkusiti iskanje, podobno Googlovemu, in pridobiti informacije, ki takoj zadovoljijo njihove potrebe. V procesu iskanja cenijo dodatne funkcije, ki izboljšujejo navigacijo in upravljanje z ogromnim številom zadetkov.