Mednarodni dan otroške knjige

 

Slika 1: Plakat IBBY 2019

Od kar ljudje berejo velja, da postaneš to kar bereš. Zagotovo je branje kvalitetne literature ena najkoristnejših navad, ki jo je mogoče privzgojiti mlademu človeku. Branje bogati besedni zaklad in pozitivno vpliva na posameznikove zmožnosti izražanja in komuniciranja. Posamezniki, ki v svoji otroški dobi veliko berejo, so kasneje vešči lažjega komuniciranja z drugimi in razvoja kvalitetnejših medosebnih odnosov. Nedvomno branje predstavlja učinkovito pot do znanja in razširja posameznikova obzorja in krepi njegovo samozavest. Branje umirja in je v primerjavi s sodobnimi elektronskimi napravami učinkovito (zagotovilo dobrega spanca) zdravilo pred nespečnostjo. Prave knjige spodbujajo domišljijo in pripomorejo k razvoju kreativnosti, so orodje s pomočjo katerega spoznavamo in razvijamo sami sebe. Preberi več “Mednarodni dan otroške knjige”

Tudi v novem letu skupaj po #COBISS poteh do znanja!

Pred skoraj štirimi leti se je COBISS pojavil na družbenih medijih (FacebookTwitterYouTube in LinkedIn) in takrat smo prvič uporabili slogan “Poti do znanja”. COBISSBlogCloud_1024x768
Sledili smo ideji, da ne predstavljamo le sistema COBISS ter njegovih storitev in servisov, temveč ustvarjamo kanal za iskanje novih idej, znanja in poti do uporabnikov, kar predstavlja vodilo pri oblikovanju podobe bloga COBISS.

Preberi več “Tudi v novem letu skupaj po #COBISS poteh do znanja!”

Knjižničarji med 10 najbolj iskanimi kadri naslednjega desetletja

Britanska fundacija Nesta (Britanska inovacijska fundacija) in Univerza v Oxfordu sta pred kratkim predstavila izsledke raziskave o veščinah, ki jih bodo iskala podjetja in druge organizacije pri svojih zaposlenih leta 2030. Raziskava z naslovom “Prihodnost veščin: zaposlovanje leta 2030” sicer obravnava globalne trende, vendar je osredotočena na pričakovana dogajanja v ZDA in Veliki Britaniji, kar pa ne pomeni, da je z določenimi pridržki ni mogoče projicirati v naše okolje.

Poročilo raziskave napoveduje izginjanje delovnih mest, kot so šoferji, prodajalci, bančni uslužbenci, administratorji, referenti … Njihovo delo bodo nadomestili roboti in umetna inteligenca. Hkrati pa poročilo izpostavlja izobraževanje, zdravstveni in javni sektor kot področja, kjer je zaradi tehnološkega razvoja pričakovati rast potreb po visoko usposobljenih kadrih (npr. učiteljih, raziskovalcih na različnih področjih, predvsem biologije, biotehnologije, zdravstva in skrbi za starejše …). Preberi več “Knjižničarji med 10 najbolj iskanimi kadri naslednjega desetletja”

Knjižničarji pa ne čivkajo?

O vidikih uporabe Twitterja v knjižnicah, tudi če že uporabljate Facebook 😉

V začetku poletja sem se v prispevku na blogu COBISS  spraševal o tem, kako in zakaj v slovenskih knjižnicah uporabljajo družbene medije. Seveda bi si želel, da bi bil odziv na vprašalnik večji, pa je že tako, da je takih in podobnih poizvedb kar preveč, da bi odgovarjali na vse. Pa še počitnice so bile pred vrati! ;-). Slika 1 prikazuje rezultat na osnovi prejetih odgovorov do 31. 8. 2017.

RezultatiAnkete

Slika 1: Uporaba družbenih medijev v slovenskih knjižnicah (povzeto po prispevku z dne 27. 6. 2017)

Kljub vsemu je na osnovi prejetih odgovorov mogoče zaključiti, da večina slovenskih knjižnic, ki svoje uporabnike nagovarjajo preko družbenih medijev, za te namene uporablja Facebook. Če je slednje pričakovano, pa po drugi strani preseneča, da je uporaba drugih znanih družbenih medijev bistveno manjša. Twitter npr. uporablja manj kot 50 % vseh, ki so odgovorili na vprašalnik, Youtube pa le slaba četrtina. Če je manjša uporaba drugih omrežij, kot so Instagram, Snapchat, Pinterest, glede na naravo teh omrežij pričakovana, pa menim, da zapostavljanje YouTuba in Twitterja za organizacije s širokim naborom uporabnikov, kot so knjižnice, predstavlja zamujeno priložnost. Omrežje Youtube ima po razpoložljivih podatkih iz leta 2016 v Sloveniji celo več uporabnikov kot Facebook. Youtube ni samo spletna storitev, ki jo zaradi zabavnih video vsebin in glasbe, uporabljajo mlajše generacije, z leti se je pod okriljem Googla razvila v bogato zakladnico znanja, z vsemi prvinami družbenega omrežja. Youtube je tako zelo uporabno orodje za razširjanje izobraževalnih in informativnih vsebin, sicer pa o Youtubu v kakem od prihodnjih prispevkov. Pozornost v tokratnem namenjam Twitterju. Preberi več “Knjižničarji pa ne čivkajo?”

Ali knjižničarji potrebujejo družbene medije?

Ali je to vprašanje sploh na mestu? Večina slovenskih splošnih in univerzitetnih knjižnic ima vzpostavljene strani ali profile v družbenem omrežju Facebook, nekaj jih tudi “čivka” na Twitterju. Knjižnice in knjižničarje je mogoče najti tudi med uporabniki Instagrama in družbenega omrežja Pinterest. Nobenega dvoma ni, da se v knjižnicah zavedajo pomena in možnosti uporabe družbenih medijev, pa vendar bežen pregled nastopov knjižnic v družbenih omrežjih daje občutek, da pri vsem skupaj manjka nekaj načrtovanja, ciljne usmerjenosti, ali, če želite, manjka strategija. Zanimivo bi bilo vedeti, kako se v knjižnicah lotevajo nastopa na družbenih omrežjih. Gre za pobudo posameznih zaposlenih ali gre za usmeritev vodstva knjižnice? Ali vodstvo knjižnice pri tem tudi aktivno sodeluje ali samo načelno podpira pobudo zaposlenih posameznikov?

Preberi več “Ali knjižničarji potrebujejo družbene medije?”