Virtualna raziskovalno-učna okolja in spletna družbena omrežja so danes tista, v katerih raziskovalci delujejo, se izpostavljajo, sodelujejo, si izmenjujejo informacije in distribuirajo znanje. S spremembo znanstvene komunikacije se razvijajo tudi založniški modeli, ki se morajo soočiti z zahtevo po družbeni odgovorni diseminaciji znanja. Odprti dostop se ne uveljavlja samo za publikacije, ampak tudi za raziskovalne podatke. Ob danes uveljavljenemu vrednotenju znanstvenoraziskovalne dejavnosti, ki temelji na kakovosti predvsem znanstvenega časopisa, pa se razmišlja tudi o odmiku od vrednotenja s pomočjo t. i. “faktorjev vpliva”, pomembnejša bi naj bila vsebina. Ob bok se postavlja tudi alternativna metrika, ki spremlja življenje publikacije v virtualnih raziskovalnih in drugih družbenih omrežjih ter v spletnih komunikacijskih kanalih. Vse to sodi v kontekst odprte znanosti.
Odprti dostop obsega brezplačen dostop do celotne vsebine publikacij na svetovnem spletu na založnikovi spletni strani ali v repozitoriju ter upravljanje avtorskih pravic z licencami, kjer lahko uporabniki vsebino poleg branja, shranjevanja in izpisa tudi razmnožujejo, uporabijo, razširjajo, prenesejo ter javno prikažejo, izdelajo in razširijo izpeljana dela v katerem koli digitalnem mediju za kateri koli namen. Kaj je dovoljeno, je odvisno od licence, npr. Creative Commons, s katero je publikacija označena. Avtor obdrži materialne avtorske pravice in pri objavi publikacije založniku dovoli objavo (ang. licence to publish).
Odprti dostop se lahko tako uresničuje po zlati poti ali pa tudi po zeleni poti, ki pomeni samoarhiviranje in javno objavo različice članka v repozitoriju. Pogoji za uresničevanje odprtega dostopa po zeleni poti so predpisani v politiki odprtega dostopa založnika. Kdaj in kako pa je marsikdaj odvisno od zahtev financerja raziskav. Evropska komisija je že v 7. okvirni raziskovalni program vključila zahteve do odprtega dostopa, ki so v okviru Obzorij 2020 poslale obvezujoče. Leta 2015 je Vlada RS sprejela Nacionalno strategijo odprtega dostopa do znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov v Sloveniji 2015–2020, leta 2017 je sprejela akcijski načrt implementacije in leta 2018 smo dočakali prvo operacionalizacijo nacionalne strategije v razpisih ARRS.
Področje upravljanja odprtega dostopa je v razmahu. S podpisom Berlinske deklaracije o odprtem dostopu do znanja na področju znanosti in humanističnih ved, dne 3. marca 2014, se je Univerza v Mariboru na pobudo UKM kot 475. ustanova zavezala k uresničevanju temeljnega poslanstva akademskih ustanov, tj. k širjenju znanja in kulturne dediščine na način, ki omogoča široko in enostavno dostopnost znanstvenih informacij v obliki publikacij in raziskovalnih podatkov, ki jih ustvarjajo. UKM je pripravila osnutek institucionalne politike odprtega dostopa Univerze v Mariboru in jo predložila univerzi v obravnavanje. Osnutek Pravilnika o odprtem dostopu na Univerzi v Mariboru je skladen s priporočili Evropske komisije, z Nacionalno strategijo odprtega dostopa do znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov v Sloveniji 2015–2020, s Strategijo razvoja UM in njenim načrtom izboljšav. Tako je UKM že leta 2013 ustanovila komisijo za odprti dostop, v okviru katere izvaja izobraževanja in promocijo odprtega dostopa in skupaj z drugimi deležniki skrbi za DKUM kot temeljno infrastrukturo za odprti dostop. V letu 2017 je UKM vzpostavila portal Odprimo:UM.
Koncept “upravljanja in prenosa znanja” v najširšem pomenu besede je tisti, h kateremu Univerzitetna knjižnica Maribor stremi in ga uveljavlja v vseh oblikah organizacije knjižnice, v povezovanju znotraj akademske skupnosti in v odnosih z javnostmi, za katere deluje. Ta obsega tudi upravljanje in obvladovanje storitev na področju odprte znanosti.
Podrobnejše informacije odprtem dostopu so predstavljene tudi v posnetku z gostujočega predavanja na IZUM-u, januarja 2019.
Prispevek pripravila: mag. Dunja Legat, UKM