Več kot 30 let je že tega, kar je na velika platna prišel kultni film Oliverja Stona Wall Street. Pozorno knjižničarjevo oko si ga je gotovo najbolj zapomnilo po slavnih besedah osrednjega antijunaka Gordona Gekka, ki je rekel, da je najbolj dragocena dobrina, ki jo pozna, informacija.
Svet jezika je prostran, do neke mere znan, do neke mere neraziskan, včasih presenetljivo nov. V tokratnem pisanju nekaj misli o besedah, ki so povezane s knjigo (gr. biblio), pa jih sploh še nismo slišali, ali pa se nočejo usesti v uho ali pa smo jih morda pozabili, saj nam grški in latinski besedni koreni niso več domači.
Arhitekt Ivan Kocmut je zgradbo, v kateri ima danes sedež Institut informacijskih znanosti (IZUM), zasnoval z mislijo, da bi obogatila kulturno dogajanje v Mariboru. To je kmalu okrepila tudi bogata likovna oprema, ki med drugim vključuje dela Janeza Bernika, Marija Pregla in Janeza Vidica.
Servis VIAF (Virtual International Authority File) združuje normativne zapise različnih knjižnic na globalnem nivoju. V servisu VIAF so normativni zapisi za osebna imena, korporacije, geografska imena, dela in pojavne oblike.
Kakovost zapisov in njihovih (meta)podatkov predstavlja tehnični in teoretični izziv. V bibliotekarski stroki kakovost podatkov lahko razumemo v kontekstu uporabnika, enotne obdelave, katalogizatorja, racionalizacije delovnega procesa in tehnologije (Badovinac, 2017).
Minilo je nekaj manj kot sedemnajst let, odkar je Roy Tennant spisal osmrtnico podatkovnemu in komunikacijskemu formatu MARC, ki je bil v 60-letih 20. stoletja sprva razvit zaradi tiskanja kataložnih listkov in izmenjave zapisov.
