Razvoj AngularJS 1.3, 1.4 in kaj pričakovati v AngularJS 2.0

AngularJS je trenutno eno najbolj priljubljenih JavaScript ogrodij za razvoj spletnih aplikacij na strani odjemalca. To kaže tudi dejstvo, da je na spletnem portalu github najbolj podprto s strani uporabnikov.

https://github.com/showcases/front-end-javascript-frameworks
https://github.com/showcases/front-end-javascript-frameworks

Ker se že nekaj časa govori, da prihaja med nas novejša, popolnoma spremenjena različica ogrodja AngularJS, smo se odločili, da o teh novostih nekaj malega zapišemo. V prispevku z naslovom »Prispevek s konference OTS 2015 z naslovom ‘Ogrodje AngularJS za portal COBISS/SciMet’« lahko najdete nekaj informacij o tem, kaj AngularJS sploh je in kako smo se lotili razvoja enega izmed spletnih portalov. V tokratnem prispevku bomo na kratko pogledali, kako se je AngularJS razvijal skozi zgodovino oziroma spoznali nekaj zanimivejših funkcionalnosti, ki jih je pri razvoju pridobival. Da se ne spuščamo preveč v globino, bomo začeli kar pri različici 1.3. V tej različici smo razvijalci pridobili:

  • izboljšave zmogljivosti,
  • enkratno povezovanje podatkov (angl. one-time bindings),
  • ngModel.$validators,
  • direktivo ngMessages,
  • direktivo ngModelOptions.

A hkrati smo tudi nekaj izgubili. Kaj smo izgubili? Uporabnike spletnih brskalnikov IE8 in nižje. Več o zgoraj naštetih pridobitvah lahko preberete na spletni strani.

Preberi več “Razvoj AngularJS 1.3, 1.4 in kaj pričakovati v AngularJS 2.0”

COBISS in knjižnično nadomestilo

Kadar avtor ne more izbirati, ali bo njegovo delo izposojano (v javnih knjižnicah) ali ne, mu v veliko državah priznavajo pravico do denarnega oz. knjižničnega nadomestila (Public Lending Right – PLR), vendar vse države tega ne rešujejo sistemsko. Praviloma je za izvajanje politike knjižničnega nadomestila zadolžena neka organizacija; v Sloveniji je bilo to sprva Ministrstvo za kulturo, od leta 2008 pa Javna agencija za knjigo RS.

Slovenija je morala pred vstopom v EU izpolniti zahtevo po uvedbi knjižničničnega nadomestila
Slovenija je morala pred vstopom v EU izpolniti zahtevo po uvedbi knjižničničnega nadomestila

Med državami obstajajo velike razlike glede višine za ta namen razpoložljivih sredstev in meril, po katerih so ta sredstva razdeljena med upravičence.
V Sloveniji so do knjižničnega nadomestila upravičeni samo živeči avtorji (drugje tudi partnerji in potomci), upošteva se samo število izposoj (drugod tudi podatki o zalogi v knjižnicah), v statistiko izposoj so vključene samo splošnoizobraževalne knjižnice (drugod tudi šolske knjižnice in druge vrste knjižnic), vir sredstev je pri nas samo državni proračun (drugod tudi knjigarniška mreža) itd. Preberi več “COBISS in knjižnično nadomestilo”

E-knjige v sistemu COBISS

E-knjig je vse več in vse bolj so priljubljene, zato je njihova izposoja postala eknjige-4f29bee0zanimiva tudi za uporabnike knjižnic. V primeru e-knjig knjižnica ne kupi fizične oblike gradiva, ampak samo dostop do tega gradiva. Uporabniki lahko te e-knjige iščejo na portalu za izposojo in si jih izposodijo. Izposojene e-knjige lahko prenesejo na bralnike oziroma naprave, ki omogočajo branje e-knjig.

Sistem COBISS omogoča knjižnicam, da predstavijo svojo celotno ponudbo na enem mestu, prav tako pa želi omogočiti končnim uporabnikom, da lahko poiščejo želeno gradivo na enem mestu, ne glede na to, za kakšno vrsto gradiva gre. Medtem ko so procesi za obdelavo klasičnega gradiva v sistemu COBISS celovito podprti (od postopkov nabave do izposoje končnim uporabnikom), je pri elektronskem gradivu zaradi razpršenosti in hitrega tehnološkega razvoja tega gradiva več odprtih vprašanj.

Več o e-knjigah v sistemu COBISS lahko preberete v prispevku v reviji Organizacija znanja:

Preberi več “E-knjige v sistemu COBISS”

Varnost podatkov na mobilnih napravah – 1. del

Varnost podatkov na mobilnih napravahPametni telefoni so mobilne naprave, ki jih že nekaj časa ne uporabljamo več samo za telefoniranje in pošiljanje SMS-sporočil. Postali so precej zmogljivo orodje za delo, zabavo in prosti čas, še posebej, kadar se z njimi povežemo v internet. Z njimi brskamo po internetu, uporabljamo družbena omrežja, igramo igrice, nakupujemo, opravljamo bančne storitve in še marsikaj. Za to, da lahko te storitve uporabljamo, jim moramo zaupati nekatere osebne podatke. Ti podatki se lahko hranijo na mobilni napravi, v oblaku ali pri ponudniku storitve. Pri tem pa ni nujno, da vemo, kaj natančno se s temi podatki dogaja in kdo lahko do njih dostopa. Do teh podatkov lahko pride celo nepooblaščena oseba, ki bi lahko naše podatke zlorabila. Zato je priporočljivo, da se, preden začnemo mobilno napravo uporabljati, seznanimo s tem, kako se pred morebitnimi zlorabami lahko zavarujemo.

Kaj so naši osebni podatki?

To so podatki, ki se nanašajo na nas, na primer rojstni datum, višina, naslov, podatki o šolanju in izobrazbi ipd. Preberi več “Varnost podatkov na mobilnih napravah – 1. del”

Nikola Tesla o pametnih telefonih

Nikola Tesla, eden največjih svetovnih umov, znanstvenik in raziskovalec v elektrotehniki, je že pred skoraj sto leti predvidel delovanje današnjih pametnih telefonov in vrste komuniciranja, ki jih omogočajo.

Nikola Tesla

V intervjuju za ameriško revijo Collier leta 1926 je Tesla napovedal, da bomo v prihodnosti komunicirali z napravami, ki jih bomo nosili kar v žepu. Preberi več “Nikola Tesla o pametnih telefonih”