Več kot 30 let je že tega, kar je na velika platna prišel kultni film Oliverja Stona Wall Street. Pozorno knjižničarjevo oko si ga je gotovo najbolj zapomnilo po slavnih besedah osrednjega antijunaka Gordona Gekka, ki je rekel, da je najbolj dragocena dobrina, ki jo pozna, informacija. Pravzaprav besede prihodnosti, saj so najboljši poslušalci tega nasveta v izjemno hitrem razvoju spleta uspeli razviti poslovne modele, ki temeljijo na eni od osnovnih celic v informacijskem ciklu – podatku. Preberi več “Na poti k obvladovanju podatkov: kongres ZBDS, Maribor, 25.–27. september 2019”
Bibliosmija – kako dišijo knjige
Svet jezika je prostran, do neke mere znan, do neke mere neraziskan, včasih presenetljivo nov. V tokratnem pisanju nekaj misli o besedah, ki so povezane s knjigo (gr. biblio), pa jih sploh še nismo slišali, ali pa se nočejo usesti v uho ali pa smo jih morda pozabili, saj nam grški in latinski besedni koreni niso več domači.
Odprtje Razstavišča IZUM s fotografsko razstavo Rudija Urana z naslovom »Pot redukcije in odkrivanje sublimnega«
Foto: Rudi Uran: Fotelj za vse čase, 2018
V sredo, 15. 5. 2019, ob 18. uri se je uradno odprlo Razstavišče IZUM.
Slovenski normativni zapisi za osebna imena v VIAF
Servis VIAF (Virtual International Authority File) združuje normativne zapise različnih knjižnic na globalnem nivoju. V servisu VIAF so normativni zapisi za osebna imena, korporacije, geografska imena, dela in pojavne oblike. Pri tem sodeluje okrog 50 organizacij, predvsem nacionalnih knjižnic, iz 40 držav. Oktobra 2018 se jim je pridružila tudi Slovenija, ko sta IZUM in NUK z OCLC podpisala pogodbo o sodelovanju.
Preberi več “Slovenski normativni zapisi za osebna imena v VIAF”
»Pikice in vejice« pod drobnogledom: spremljanje kakovosti zapisov v letu 2018
Kakovost zapisov in njihovih (meta)podatkov predstavlja tehnični in teoretični izziv. V bibliotekarski stroki kakovost podatkov lahko razumemo v kontekstu uporabnika, enotne obdelave, katalogizatorja, racionalizacije delovnega procesa in tehnologije (Badovinac, 2017). V okviru aktivnosti spremljanja kakovosti zapisov dnevne produkcije smo h kakovosti pristopili z vidika enotne obdelave virov. Zanima nas, ali podatki ustrezajo mednarodnim standardom, saj vnos podatkov v knjižnične baze podatkov, v primerjavi z drugimi ponudniki podatkov, temelji na načelih natančne preslikave podatkov iz zelo različnih vrst bibliografskih virov, v katerih so upoštevane tudi pomenske značilnosti podatkov, kar pogosto povečuje njihovo kompleksnost.
Preberi več “»Pikice in vejice« pod drobnogledom: spremljanje kakovosti zapisov v letu 2018”