Poti do znanja
Moj dan se začne ponoči (z izjemo poletnih mesecev, ki predstavljajo zelo prijetno spremembo). Ko si v tišini zgodnjih jutranjih ur pripravljam zajtrk, mi misli že begajo k najpomembnejšim nalogam, ki me čakajo danes.
Preberi več “Dan v življenju nekega kliničnega knjižničarja”
Leta 2012 smo na Institutu informacijskih znanosti v Mariboru začeli razvijati mobilno aplikacijo mCOBISS. Projekt je bil sofinanciran s strani Evropske unije pod okriljem Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Na začetku je bila aplikacija namenjena samo uporabnikom v Sloveniji, leta 2020 pa je dosegla uporabnike v vseh državah v mreži COBISS.net.
Ne listajte gradiva z oslinjenimi prsti je navodilo Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki nam lahko ohrani zdravje in tudi življenje. Če bi za to zapoved vedeli literarni junaki v srednjeveški kriminalki Ime rože, ki jo je pred 40 leti napisal Umberto Eco, ne bi umrli s počrnelimi prsti in ustnicami. V zgodbi iz temačnega 14. stoletja je šlo za knjige, ki so jih prepisovali, za slast »vedeti«, kar drugi ne vedo, in za skrivnostne smrti ob listanju »prepovedanih« knjig. V knjigi Ime rože so bralci umirali, ker so z oslinjenih blazinic prstov polizali strup, s katerim so bili prepojeni vogali strani.
V času, ki ga živimo danes, bomo morali usvojiti nekaj novih navad in, če hočemo preživeti, ozavestiti svoje telo: brzdati roke, ki hočejo poribati oko, zadržati prst, ki sili v nosnico, ustaviti dlan, ki želi zakriti kihanje ali kašljanje, in za zobmi zadržati vlažen jezik, ki želi omočiti blazinice prstov, preden obrnemo stran.
Verjetno med nami ni takega junaka, ki ne bi nestrpno čakal rahljanja ukrepov, povezanih s pandemijo COVID-19, in s tem odpiranja knjižnic. V tem dneh se knjižničarji slovenskih knjižnic soočajo s količino gradiva, ki ne sme takoj nazaj na police. Koliko je tega gradiva, si drugi težko predstavljamo, še najbolj nazorno nam to pokaže fotografija skladovnice knjig.
Prepričani smo, da se tudi v srednjeveški humanistiki skrivajo spoznanja, ključna za blaginjo sodobne družbe, in jo je zato treba »odpreti« današnji pameti. Tudi v IZUM-u smo se zavedali pomena knjižničnih zbirk, ki niso vključene v COBISS in smo si prizadevali, da bi jih zajeli. Tako sva se s kolegom Srečkom Benčecem odpravila po slovenskih samostanskih knjižnicah, da bi dopolnila predstavo o njihovih zbirkah in navezala stike z ljudmi, ki zanje skrbijo. Na podlagi zbrane dokumentacije smo se maja 2006 pod okriljem Slovenske škofovske konference zbrali v slavnostni dvorani takrat še živega Betnavskega dvorca in izoblikovali apel Ministrstvu za kulturo »o vključevanju cerkvenih knjižnic z redkimi knjigami v sistem COBISS«.[1]