Rastem z e-viri: uspešen projekt Goriške knjižnice

Učenci spoznavajo COBISS v računalniškem kotičku Goriške knjižnice
Učenci spoznavajo COBISS v računalniškem kotičku Goriške knjižnice

E-viri so del našega vsakdanjega življenja, tisti v knjižnicah pa sestavni del knjižnične zbirke. Splošne knjižnice veliko e-virov (predvsem tujih) naročamo, smo pa tudi same nosilke in soustvarjalke nekaterih odličnih e-virov in portalov. Pričujoči prispevek osvetljuje projekt Rastem z e-viri, ki je nastal v Goriški knjižnici in je namenjen spodbujanju uporabe kakovostnih e-virov, ki jih ponuja Goriška knjižnica. Polonca Kavčič in Saša Vidmar sva projekt, ki temelji na promociji e-virov (uporaba in dostop), zastavili leta 2012, leta 2014 pa sva ga poimenovali Rastem z e-viri.

Preberi več “Rastem z e-viri: uspešen projekt Goriške knjižnice”

Creative culture consumption

Burnside_Library_Info_Desk
To be a librarian, one should have an all-round education, refined tact, and intuition. A librarian acts as a metonymy of an adviser that points the users in the right direction, but at the same time leaves them complete freedom of choice. Under the premise that every incidental passer-by is a potential library user, it is important to try and carry out a needs analysis that would encompass all reading individuals in the area covered by your library. From there, finding the most efficient types of services as well as following current trends on a global level is an additional challenge for working within the local community. Preberi več “Creative culture consumption”

Spletna aplikacija »Prostorska analiza mreže« na primeru knjižničnih okolišev Mariborske knjižnice

logoMariborska knjižnica deluje na območju s približno 183.000 prebivalci, kot osrednja območna knjižnica pa segamo na področje 22 občin in 237.000 prebivalcev. Gre za geografsko raznoliko območje, ki predstavlja 1.313 km² ali 6,48 % ozemlja Slovenije, na katerem živi 11,5 % celotnega prebivalstva Slovenije. S knjižnično mrežo delujemo na raznolikem območju, kjer se specifična podoba mestnih naselij prepleta s primestnimi in vaškimi naselji.

Knjižnični okoliši

Z določitvijo števila prebivalcev, kot osnovnim kriterijem za načrtovanje knjižnične dejavnosti, smo imeli kar precej težav: pri razrezu finančnih sredstev za nabavo gradiva, prostorskem načrtovanju, pripravi strokovnih podlag, analiz, prijavah na projekte itd. Preberi več “Spletna aplikacija »Prostorska analiza mreže« na primeru knjižničnih okolišev Mariborske knjižnice”

Potujoče knjižnice: »Naše poti so vez med ljudmi!« 2. del

Nov bibliobus Mariborske knjižnice (fotografija: Primož Kocbek)Na prvih bibliobusih (Potujoče knjižnice: “Naše poti so vez med ljudmi! 1. del) so se morali knjižničarji zanesti le na svoje znanje, na kataložne listke in na iznajdljivost. Mobiteli in računalniki so bili še znanstvena fantastika, kooperativni online bibliografski sistem in servisi pa so bili takrat še v nekem »nezemeljskem« zapredku!

Ampak: čas je zahteval svoje! Pregovor pravi: »Čas teče, nič ne reče!« Le kdo si je izmislil ta rek? Preberi več “Potujoče knjižnice: »Naše poti so vez med ljudmi!« 2. del”

Potujoče knjižnice: »Naše poti so vez med ljudmi!«, 1. del

Drugi mariborski bibliobus (fotografija Arhiv Mariborske knjižnice)Potujoče knjižničarstvo je na slovenskih tleh prisotno od davnega leta 1863, ko je mlinar Lovro Stepišnik v Zgornji Ložnici pri Slovenski Bistrici, s pomočjo dr. Josipa Vošnjaka, ustanovil Bralno društvo pod Pohorjem in prvo slovensko potujočo knjižnico – Slovensko bukvarnico. Zbiral je slovenske knjige, ki jih potem nosil v košu od kmetije do kmetije, in jih posojal pohorskim kmetom v bližnji in daljni okolici. Nekateri viri trdijo, da je »imel moža«, ki je prenašal knjige, vendar menim (osebno), da je bil glavni potujoči knjižnični as ravno on, saj mu je bilo v interesu, da lobira tudi za svoj mlin in moko, medtem ko poučuje nepismene tedanje kmete po pohorskih obronkih. Preberi več “Potujoče knjižnice: »Naše poti so vez med ljudmi!«, 1. del”