Vizualizacija povezovanja med znanstvenimi vedami

V okviru portala COBISS/SciMet, ki je namenjen spremljanju znanstvene produkcije slovenskih avtorjev, se iz sistemov WoS in Scopus zajemajo podatki o njihovih objavah ter avtomatsko vzpostavljajo povezave z ustreznimi zapisi v sistemu COBISS. Porast števila teh povezav je velik, povezani zapisi pa so vse kompleksnejši, tako da tradicionalne aplikacije za obdelavo podatkov ne zadoščajo več. Za odkrivanje odnosov v takih naborih podatkov morajo biti ti podatki obdelani z naprednimi orodji, da bi se izluščile dodatne vrednosti iz povezanih podatkov in ustvarile smiselne informacije. Za to se uporablja vizualizacija. Cilj vizualizacije povezovanja med znanstvenimi vedami je identificirati tematske odnose (skrito znanje), ki temeljijo na vzorcih soavtorstva med slovenskimi raziskovalci, ki objavljajo v okviru različnih ved, področij in podpodročij po klasifikaciji ARRS (n – naravoslovje, t – tehnika, m – medicina, b – biotehnika, d – družboslovje, h – humanistika, i – interdisciplinarne raziskave, x – brez izbrane vede). Na portalu so prikazani grafi povezovanja med znanstvenimi vedami, ki so narejeni z uporabo orodij VOSviewer in Pajek kot del raziskav sodelovanja med slovenskimi raziskovalci iz sistema SICRIS na osnovi njihovih objav v WoS in Scopus v obdobju od 1996 do 2014.

Omrežje sodelovanja med vedami

Intenzivnost sodelovanja med vedami

Vir: Bartol, T. et al. Visualization and knowledge discovery in metadata enriched aggregated data repositories harvesting from Scopus and Web of Science

Soavtorji istega članka objavljajo v okviru različnih znanstvenih področij, vendar povezave med temi področji niso znane, z vizualizacijo pa jih je mogoče identificirati na nekaj nivojih, npr. širše (med različnimi znanstvenimi vedami) in ožje (med različnimi znanstvenimi področji in podpodročji). V omrežju sodelovanja (slika levo) je večje sodelovanje med vozlišči, ki so bližja eno drugemu, velikost vozlišča pa je sorazmerna s številom dokumentov, upoštevanih za to vozlišče. Intenzivnost sodelovanja med vozlišči (slika desno) je največja na območjih rdeče barve, najmanjša pa na območjih modre barve; raziskovalci s področja medicine npr. najbolj sodelujejo med sabo, in sicer predvsem raziskovalci s podpodročij m03 (Nevrobiologija) in m06 (Srce in ožilje), raziskovalci s področja biotehnike pa z raziskovalci s področja naravoslovja. Prikazi povezovanja posameznih ved z drugimi vedami ter podrobnejši prikaz sodelovanja avtorjev s področja biotehnike so na voljo na povezavi http://scimet.izum.si/coauth.

Vir: Bartol, T. et al. Mapping and classification of agriculture in Web of Science: other subject categories and research fields may benefit

Baza podatkov ProQuest Dissertations and Theses Global

pqlogoInstitut informacijskih znanosti (IZUM) je že vrsto let nosilec konzorcijskega dogovora za dostop do informacijskega vira ProQuest Dissertations and Theses – A&I. Letos smo se s ponudnikom ProQuest dogovorili za razširitev servisa v ProQuest Dissertations and Theses Global, ki vključuje 2 milijona celotnih besedil disertacij in diplomskih nalog ter 4 milione bibliografskih zapisov s povzetki.

Baza podatkov je dostopna vsem članom konzorcija ProQuest na spletnem naslovu http://search.proquest.com. Več informacij o konzorciju je na voljo na spletnem naslovu http://home.izum.si/izum/ft_baze/proquest.asp. Več informacij o bazi podatkov je dostopnih na spletni strani ponudnika (http://www.proquest.com/products-services/pqdtglobal.html).

Za vsa morebitna dodatna pojasnila, vprašanja, komentarje in odzive v zvezi s ponujeno bazo podatkov ProQuest Dissertations and Theses Global pišite na e-naslov podpora@izum.si ali pokličite klicni center IZUM-a na telefonsko številko 02/25 20 333.

pqdt-access-web-banner

 

Spremljanje kakovosti bibliografskih in normativnih zapisov dnevne produkcije

V skupini Bibliografska kontrola izvajamo številne aktivnosti zagotavljanja kakovosti bibliografskih in normativnih zapisov, npr. izobraževanje katalogizatorjev, spremljanje dela katalogizatorjev – novincev, redakcijo normativne baze, pregled periodičnega naključnega programskega izbora zapisov (t. i. »50 naključnih«) ter sprotno spremljanje kakovosti zapisov.

Pri sprotnem spremljanju kakovosti zapisov skušamo ugotoviti in odpraviti različne težave pri katalogizaciji gradiva. Oblikujemo programske rešitve ali pa katalogizatorje povabimo k sodelovanju, npr. pri dopolnitvi zapisov z določenimi lastnostmi. Zbiramo, preverjamo in posredujemo tudi sporočila o nedoslednostih v zapisih, ki jih prejmemo od končnih uporabnikov COBISS-a in od katalogizatorjev. Beri naprej

Novosti v ECMAScript 2015 (ES6) – 2. del

V prvem delu bloga smo pregledali nekaj novosti ES6. Preden nadaljujemo, še enkrat naštejmo predelana poglavja:

  1. nova rezervirana beseda za deklaracijo spremenljivk »let«,
  2. vpeljava deklaracij konstant z rezervirano besedo »const«,
  3. enostavnejše ustvarjanje objektov,
  4. prirejanje vrednosti  spremenljivkam iz objektov (destrukturiranje),
  5. spremembe na področju privzetih parametrov in vrednosti,
  6. vpeljava nove sintakse rest-operatorja.

V drugem delu si bomo ogledali še nekaj uporabnih novosti. Prva med njimi je gotovo uporaba razredov in dedovanja, ki jih do zdaj v JavaScriptu ni bilo. Za vse, ki smo se pred razvojem z JavaScriptom ukvarjali z objektno orientiranimi jeziki, je ta novica izredno spodbudna.

Razredi in dedovanje

Poglejmo si primer deklaracije razreda:ES6 - class

Na zgornji sliki lahko vidimo, da razrede označimo z rezervirano besedo »class«. Vsak razred potrebuje posebno metodo, imenovano (konstruktor), ki je klicana pri ustvarjanju razreda. Če je ne implementiramo, se implementira sama brez vhodnih parametrov. Za primer smo želeli izdelati podjetje, ki potrebuje ime, zato je potreben tudi vhodni parameter »name«, kot je razvidno iz primera. V razred smo dopisali tudi metodo »toString«, ki jo je možno poklicati preko ustvarjene instance razreda. Seveda pa lahko uporabimo tudi statične metode, ki jih je mogoče klicati neposredno preko imena razreda. Razredi lahko imajo tudi metode »getters« in »setters«:es6 - class2

Kot smo omenili že prej, nam razredi prinašajo tudi možnost dedovanja. Dedovanje v praksi uporabimo kot kaže primer:ES6 - class3

V tem primeru lahko vidite tudi, kako se uporablja metoda »super« v konstruktorju ali obični metodi za dosego metod in spremenljivk iz nadrejenih razredov.

Asinhrono nalaganje in obljube

Nekaj sprememb je tudi pri asinhronem nalaganju in uporabi obljub (angl. promise). Po novem se sintaksa malenkost spremeni, in sicer, poklicati je treba razred »Promise«. Ta ima konstruktor, ki pričakuje dva parametra: prvi parameter je »resolve«, drugi pa »reject«. Primer ustvarjanja obljube:ES6 - promises

In še primer, kako obljubo uporabiti, hkrati pa preveriti, ali je uspešno zaključena:ES6 - promises2

Kot vidimo na primeru zgoraj, lahko preverjamo za vsako obljubo posebej ali za vse obljube hkrati. Obljube si je vredno še posebej ogledati, saj se boste z njimi srečevali v novejših API-jih in knjižnicah.

Metode debele puščice

Naslednja uporabna novost je sintaksa »arrow function«, za katero se uporablja debela puščica (=>). Izredno uporabna je pri povratnih klicih (angl. callbacks) in anonimnih metodah (angl. anonymous functions). Poglejmo si, kako bi bil videti zgornji primer obljub s pomočjo »arrow function«:

ES6 - arrowfunction

Kadar imamo blok, pa je treba dopisati še katero vrednost, vračamo. Prednost »arrow function« pred običajnimi metodami je, da ni omejena z rezervirano besedo »this«. Spodaj si lahko ogledate primer, kako bi bila videti ena izmed implementacij v ES5 in kako je videti zdaj v ES6 z uporabo »arrow function«.ES6 - arrowfunction2

V ES6 lahko zdaj uporabljamo tudi vnaprej definirane razrede »Map« in »Set«, ter se skozi njih sprehajamo z novo sintakso zanke »for … of«. Novost je tudi uporaba vzorcev z uporabo znaka backticks »`«, ki nam omogoča sestavljanje nizov brez vezajev »+« in večvrstičnost. Primer:ES6 - templateliterals

Zadnja novost v tem prispevku je uporaba modulov oz. sklopov, ki so velika pridobitev za dinamično nalaganje vsebine. Pred ES6 smo v ta namen uporabljali različne knjižnice za asinhrono nalaganje. Ker pa ni bilo nobenega standarda, smo se vedno spraševali, katera knjižnica je najboljša. Z vpeljavo modulov v ES6 teh težav naj ne bi bilo več. Pri pisanju modulov, ki jih želimo kasneje uporabiti v katerem izmed drugih modulov, preprosto le določimo, katere funkcionalnosti želimo prikazati navzven. To storimo z izbiro rezervirane besede »export«. Kadar želimo te module vpeljati v drugem modulu, pa jih enostavno vključimo z rezervirano besedo »import«. Spodaj lahko vidite še nekaj primerov, kako iz ločenega modula uvoziti njegove funkcionalnosti.ES6 - modules

Na primeru iz modula, zapisanega v datoteki »lib.js«, izvozimo dve metodi ter jih v glavnem modulu »main.js« uvozimo ter uporabimo. Uporabili smo tri različne načine, kako lahko dostopamo do drugih modulov in njihovih funkcionalnosti. V prvem uvozimo obe metodi po imenu metode, pri drugem uvozimo samo metodo »square« in ji priredimo lokalno ime, v tretjem primeru pa uvozimo vse, kar je mogoče, iz modula »lib.js«. Več primerov o modulih in ostalih novih oziroma posodobljenih funkcionalnostih si lahko ogledate na http://es6-features.org/.

Altmetrics – alternativni način spremljanja vpliva raziskovalnega dela

Merjenje vpliva raziskovanja na življenje ljudi že od nekdaj predstavlja izziv za akademsko raziskovanje. Leta 1955 je bila razvita ideja o faktorju vpliva kot merilu za znanstveno publiciranje. To tradicionalno tehniko merjenja vpliva so poimenovali bibliometrika in je še danes osnova za merjenje znanstvenega vpliva tako v svetu kot tudi pri nas. Beri naprej