Izboljšanje uporabniške izkušnje kot vodilo razvoja COBISS+

IMG_4734_resizeUporabniško izkušnjo marsikaterega uporabnika interneta danes oblikujejo internetni velikani, kot sta Google in Facebook. Zato je za uporabnost programske opreme, ki omogoča dostop do informacij v katalogih knjižnic in drugih bazah podatkov, ključno, da zagotavlja uporabniško izkušnjo, ki jo uporabniki sodobnih internetnih rešitev pričakujejo. COBISS+ je na novo razvita programska oprema, ki nadomešča COBISS/OPAC. Poleg vseh funkcionalnosti starejše verzije uporabnikom ponuja vrsto novosti. Beri naprej

Ali knjižničarji potrebujejo družbene medije?

Ali je to vprašanje sploh na mestu? Večina slovenskih splošnih in univerzitetnih knjižnic ima vzpostavljene strani ali profile v družbenem omrežju Facebook, nekaj jih tudi “čivka” na Twitterju. Knjižnice in knjižničarje je mogoče najti tudi med uporabniki Instagrama in družbenega omrežja Pinterest. Nobenega dvoma ni, da se v knjižnicah zavedajo pomena in možnosti uporabe družbenih medijev, pa vendar bežen pregled nastopov knjižnic v družbenih omrežjih daje občutek, da pri vsem skupaj manjka nekaj načrtovanja, ciljne usmerjenosti, ali, če želite, manjka strategija. Zanimivo bi bilo vedeti, kako se v knjižnicah lotevajo nastopa na družbenih omrežjih. Gre za pobudo posameznih zaposlenih ali gre za usmeritev vodstva knjižnice? Ali vodstvo knjižnice pri tem tudi aktivno sodeluje ali samo načelno podpira pobudo zaposlenih posameznikov?

Beri naprej

Discovery servisi – orodja za odkrivanje informacij

Discovery orodja so v zadnjih letih  v akademsko-raziskovalnih krogih postala splošno sprejeta in so danes osnovna ponudba knjižnic v podporo študentom, profesorjem, raziskovalcem in drugim pri iskanju oz. odkrivanju informacij in literature. Nadomeščajo klasične knjižnične kataloge in so osnovni raziskovalni instrument v akademskih in specialnih knjižnicah po svetu in tudi pri nas. Osnovni namen tovrstnih orodij je enostavno, hitro, prijazno in sodobno “Google-like” iskanje virov, ki jih knjižnica ponuja svojim uporabnikom. Vključuje vse tipe gradiva, tiskano, elektronsko in digitalno vsebino in uporabniku omogoča skupno točko iskanja, ne glede na bazo podatkov oz. lokacijo dostopa do članka, knjige ali katerega koli drugega relevantnega vira. Digitalno okolje, v katerem danes živimo, zahteva centralno iskanje, kot ga poznamo pri Googlu, od koder koli in na kateri koli napravi. Beri naprej

Prikaz vseh izdaj in prevodov v COBISS+

V novi verziji COBISS/OPAC, imenovani COBISS+, se v zavihku »Vse izdaje in prevodi« prikazujejo skupki bibliografskih zapisov, ki po modelu FZBZ pripadajo istemu delu. Dela smo identificirali na osnovi naslova in avtorja/jev, pri slikovnem in kartografskem gradivu, kjer je večina zapisov brez avtorstva, pa samo na osnovi naslova. Iz odnosov med bibliografskimi zapisi smo identificirali prevode, revizije in reprodukcije.

Zato smo izenačili izdaje na različnih medijih, kot so tiskane in elektronske oblike, pri monografijah tudi zvočne izdaje, izdaje v Braillovi pisavi in izdaje s povečanim tiskom. Beri naprej

Ko si morda mislimo, da o knjižničnem katalogu vemo že skoraj vse …

Knjižnični katalogi so temeljno orodje vsakega knjižničarja in mnogih uporabnikov, ki želijo pridobiti informacije o knjižničnem gradivu ali/in do njega dostopati, vendar se že več kot 30 let opozarja na težave, ki jih imajo uporabniki s knjižničnim katalogom. Borgmanova (1986) je ostro kritizirala obstoječe knjižnične kataloge in stopila na žulj bibliotekarski stroki, ki se je v tistem času bolj posvečala postavitvi OPAC-ov kot pa samim uporabnikom. Vendar deset let kasneje ista avtorica (1996) ugotovi, da se stanje ni kaj dosti spremenilo. Največjo priložnost in premik v smeri izboljšanja predstavlja model FZBZ (Funkcionalne zahteve za bibliografske zapise), saj le-ta omogoča radikalen izstop iz prepogosto ukalupljeno-zastarelega knjižničnega kataloga. Model poleg entitet predlaga atribute in relacije, ki so potrebni za izpolnjevanje uporabniških opravil. Beri naprej