Leto 2015 je bilo leto tiskanih knjig

printedVSeBooks_cartoonPravijo, da so knjige naši najboljši prijatelji. Pred leti smo ljubitelji knjig dobili tudi elektronsko obliko knjig. Uporabniki so začeli posegati po e-knjigah z radovednostjo in navdušenjem, vendar pa tudi z določeno mero skepse. E-knjige vsaj navidez prinašajo vrsto prednosti pred tiskanimi izdajami (enostavnejši dostop, ugodnejša cena, večja prijaznost do okolja, prihranek prostora, enostavna izmenjava in boljša uporabniška izkušnja z vidika uporabe vgrajenih iskalnikov prevajalnikov ipd.). Beri naprej

Napredno Google-iskanje, 2. del – operator SITE

V prvem prispevku o naprednem Google-iskanju smo preleteli osnovni in napredni način uporabe Google-iskalnika s pomočjo spletnih obrazcev. Ob tem, sicer najpogosteje uporabljenem načinu, pa Google v enovrstičnem iskanju omogoča uporabo številnih ločil in operatorjev, kot so *, – , _, ” , … OR, site, link, info itd.

Med operatorji, ki jih je mogoče uporabiti v enovrstičnem iskanju, je operator SITE eden najbolj koristnih. Omogoča namreč omejitev iskanja na neko spletno mesto oziroma na neko registrirano internetno domeno ali poddomeno.

Z uporabo iskalne poizvedbe, ki jo začnemo z site:intdomena.com, poizvedbo omejimo tako, da se vsi rezultati iskanja nanašajo na internetno domeno intdomena.com, hkrati pa Google pri uporabi tega ukaza prikaže število vseh indeksiranih naslovov za to domeno.

Slika_site_cobiss.si Beri naprej

Nikola Tesla o pametnih telefonih

Nikola Tesla, eden največjih svetovnih umov, znanstvenik in raziskovalec v elektrotehniki, je že pred skoraj sto leti predvidel delovanje današnjih pametnih telefonov in vrste komuniciranja, ki jih omogočajo.

Nikola Tesla

V intervjuju za ameriško revijo Collier leta 1926 je Tesla napovedal, da bomo v prihodnosti komunicirali z napravami, ki jih bomo nosili kar v žepu. Beri naprej

Ali je smiselno omejevati uporabo Facebooka med delovnim časom?

SM_vasting_timeOb vsesplošni popularnosti družbenih medijev so v podjetjih in drugih organizacijah pogosto pred dilemo, kako urejati uporabo Facebooka in drugih podobnih družabnih omrežij. Facebook svojim uporabnikom v splošnem predstavlja predvsem virtualen prostor druženja in zabave. Niso redka mnenja, ki uporabo Facebooka, Youtuba in podobnih portalov družbenih medijev pojmujejo kot izgubo časa. Ali se torej v vodstvih podjetij  upravičeno odločajo za preprečevanje dostopa do takih in podobnih spletnih strani? Sam menim, da nikakor ne, saj s tem v prvi vrsti ne rešijo problema, ki ga imajo pred sabo – tega namreč, da bodo zaposleni izgubljali čas z aktivnostmi na družbenih omrežjih. Učinkovito izkoriščanje delovnega časa je stvar drugih vidikov, organizacije, vodenja itd., ne pa omejenega dostopa do interneta. Zaposleni bodo namesto Facebooka pač našli kaj drugega, če njihovi nadrejeni ne bodo zagotovili ostalih potrebnih pogojev za učinkovito izrabo delovnega časa. Ob vsem tem pa ob vsesplošni razširjenosti pametnih mobilnih telefonov s širokopasovnim dostopom do interneta tudi ta omejitev ne obvelja več, saj bodo zaposleni pač všečkali, tvitali in drugače komunicirali v družbenih medijih s pomočjo pametnih telefonov.

Vprašanje, s katerim bi se morali ukvarjati vodilni, je, kako uporabo družbenih medijev med zaposlenimi izkoristiti sebi v prid?

Beri naprej

Se bomo izgubili v množici podatkov?

Kar 90 % vseh danes razpoložljivih podatkov je bilo ustvarjenih v zadnjih nekaj letih. Dnevno ustvarimo več 10.000 GB podatkov na sekundo in konca ni videti!

Prvi računalniki so imeli pomnilnike velikosti nekaj kilobajtov, medtem ko današnji pametni telefoni lahko shranjujejo več gigabajtov (GB) podatkov. prenosni računalniki s trdim diskom kapacitete 1 TB (1 terabajt = 1000 GB) pa več niso nič posebnega. Pomnilniške kapacitete danes ne predstavljajo nekega posebnega problema.

Vir: http://www.savagecircuits.com

Vir: http://www.savagecircuits.com

Vprašanje, s katerim se ukvarjamo danes, je, kako obvladati množice podatkov, ki jih človeštvo dnevno ustvari v nepredstavljivih obsegih. Podatki so namreč vredni in uporabni glede na informacije, ki jih je mogoče pridobiti z ustreznimi podatkovnimi obdelavami in analizami. Po podatkih IBM iz leta 2012 je takrat človeštvo ustvarjalo 2,5 eksabajta (2,5 milijarde GB) podatkov na dan.   Beri naprej