Pandemija nas je na vseh področjih postavila pred mnoge nove izzive. Močno vpliva tudi na način izobraževanja. Na IZUM-u potekajo izobraževanja v obliki tečajev in delavnice (v nadaljevanju tečaji). V letu 2021 je v program vključenih 22 različnih tečajev.
Zavedanje, da dobro izobraževanje pomeni veliko več kot le sinhrono video predavanje (kar so sicer bili naši prvi koraki v izvajanju tečajev prek spleta), je tudi nas pripeljalo do potrebe po prilagajanju vsebin in izvedbe tečajev. Virtualno okolje zahteva tudi nove didaktične pristope in zasnove ter predvsem različne možnosti interakcije. Od začetka pandemije covid-19 smo pridobili nove in raznolike izkušnje ter začrtali nove poti izobraževanja naših uporabnikov.
K izobraževanju na daljavo smo pristopili sistematično, preučili več sistemov za podporo izobraževanju na daljavo, se informirali od izkušenejših in uporabili orodja, ki nam jih ponuja Akademska in raziskovalna mreža Slovenije (Arnes). Z izvedbo internega projekta smo začeli s prilagajanjem tečajev izvedbi na daljavo. Ustrezno je treba prilagoditi vsebine in celotno organizacijo izobraževanja, hkrati pa izobraževanje na daljavo zahteva digitalno usposobljenost in kompetence tako tistih, ki izobražujejo, kot tistih, ki se izobraževanja udeležujejo. Prvi pogoj je tudi ustrezna IKT oprema. Za predavatelje smo pripravili več internih izobraževanj in jih tako opolnomočili za izvedbo tečajev na daljavo.
Na IZUM-u uporabljamo videokonferenčno orodje Zoom. S pomočjo spletnega mesta Skupnost.sio.si, za katerega skrbi javni zavod Arnes in ponuja storitve, ki jih zagotavlja sistem Moodle, pa smo se pridružili skupnosti tudi v obliki spletnih učilnic (slika 1).
Izkušnje in pričakovanja knjižničarjev
Zaradi novo nastalega položaja in potreb po prilagoditvi tečajev smo 21. 12. 2020 naše uporabnike (knjižničarje) po elektronski pošti povabili k sodelovanju v kratki spletni anketi (n = 2.101). Želeli smo pridobiti povratne informacije, kakšne so njihove izkušnje, pričakovanja in menja glede spletnega izobraževanja ter kakšno IKT opremo imajo v danem trenutku na voljo.
Anketiranje smo izvedli s pomočjo orodja 1ka.arnes.si. Anketni vprašalnik je bil dostopen dva tedna (21. 12. 2020–4. 1. 2021), vseboval pa je 11 vprašanj. Za izpolnjevanje vprašalnika sta bili potrebni le dve minuti.
Vseh sodelujočih, ki so kliknili na nagovor, je bilo 372 oz. 17,7 % povabljenih k sodelovanju. Anketni vprašalnik je v celoti izpolnilo 265 oz. 12,6 % povabljenih, 9 jih je bilo delno izpolnjenih. V analizo smo tako vključili 274 izpolnjenih vprašalnikov, kar predstavljajo 13 % odziv.
Vabilu k sodelovanju se je odzvalo 88 % žensk in 11 % moških, 1 % nam svojega spola ni želelo zaupati. Največji odstotek sodelujočih pripada starostni skupini od 41 do 50 let (slika 2).
Našemu vabilu so se odzvali sodelujoči iz celotne Slovenije (slika 3), le eden od 265 respondentov ni želel odgovoriti iz katere regije prihaja.
Na vprašanje: »Ali ste se že udeležili (kateregakoli) online oz. spletnega izobraževanja?« je pritrdilno odgovorilo 74 % sodelujočih. Glede na sisteme za spletno izobraževanje je največ anketiranih že imelo izkušnje z Moodle (65 %), sledila sta Blackboard (4 %) in Socrative (5 %). 27 % sodelujočih knjižničarjev je pod drugo navedlo: bodisi da izkušenj nimajo ali da imajo izkušnje s katerim od videokonferenčnih orodij, kot npr.: Microsoft Teams, Zoom, Google meet ipd.
Sodelujoče smo vprašali, ali imajo izkušnje s katerim videokonferenčnim orodjem (slika 4).
Na IZUM-u uporabljamo Zoom, ki trenutno velja za enega od najzmogljivejših videokonferenčnih orodij in je tudi med sodelujočimi najbolj poznan, kar 34 % anketiranih že ima izkušnje z orodjem Zoom (slika 4). Pod Drugo so navedli še: Hopin, Viber, Discord, Whatsapp, Jitsi Meet, FaceTime, Arnes VID idr.
Zanimalo nas je, ali imajo ustrezno dodatno IKT opremo, ki izobraževanje na daljavo olajša oz. je skoraj nujna, kot sta spletna kamera in naglavne slušalke z mikrofonom. Na vprašanje je odgovorilo 269 sodelujočih, 88 % jih ima na voljo spletno kamero, 57 % tudi naglavne slušalke z mikrofonom.
»Kje bi se spletnega izobraževanja lažje udeležili?« je bilo eno izmed vprašanj (slika 5), saj imajo knjižničarji pogosto delo z uporabniki, kadar epidemiološke razmere dopuščajo odprtost knjižnice. Pri izobraževanju na daljavo si je v enaki meri, kot se to pričakuje za klasične izvedbe, treba rezervirati čas, zbranost (in mir) za izobraževanje.
Večina vprašanih nima zadržkov glede spletnega izobraževanja (slika 6). Razloge oz. zadržke, povezane s spletnim izobraževanjem, je podalo 12 % sodelujočih. Največ jih je navedlo, da se raje udeležijo klasičnega izobraževanja v prostorih organizatorja. Manjši zadržek predstavlja tudi ocena, da so nevešči dela z računalnikom (tehnologijo) in varnostno tveganje ob uporabi teh orodij.
Anketiranci so imeli možnost podati mnenje/predloge, vezane na spletno izobraževanje. To priložnost je izkoristilo 26 sodelujočih, ki so v svojih komentarjih poudarili tako prednosti (83,3 %) kot tudi slabosti (16,7 %) spletnih izobraževanj. Večina je med prednostmi zapisala, da ni izgube časa (in denarja), ni težav z logistiko oz. oddaljenostjo in ni morebitnih težav, vezanih na prihod na lokacijo izvedbe izobraževanja. Prav tako menijo, da je to dostopnejši in učinkovit način izobraževanja. Med slabostmi so poudarili pomanjkanje pristnega/živega stika med udeleženci izobraževanj in da naj bi bilo spletno izvajanje tečajev le najboljša možnost v slabih razmerah zaradi pandemije, ki nikakor ne more nadomestiti izobraževanja v živo.
Na IZUM-u smo v času trajanja pandemije dobro polovico tečajev že izvedli na daljavo, bodisi z ali brez uporabe spletne učilnice. Različne vsebine tečajev zahtevajo različne pristope k izvedbi izobraževanja na daljavo, pri tem pa je zelo pomembna tehnična, pedagoška, administrativna in organizacijska podpora. Začetki so zahtevali spoznavanje orodij vseh, vključenih v izobraževanje. Pomemben je prispevek na eni strani internih izobraževanj za predavatelje izvajalce ter na drugi strani jasna in konkretna navodila za uporabo, ki jih prejmejo udeleženci naših izobraževanj.
Odzivi udeležencev, ki so se že udeležili izobraževanj na daljavo (slika 7), kažejo visoko stopnjo zadovoljstva. Prav tako se je izkazalo, da je omejitev števila udeležencev kljub spletni izvedbi in možnostim, ki jih taka izvedba ponuja, nujna. Ne smemo pozabiti, da je tudi pri izvedbah na daljavo zelo pomembna interakcija med udeleženci izobraževanja (predavatelj, slušatelj), kar potrjujejo tudi odgovori v naši spletni anketi.
Iskrena hvala vsem, ki so izpolnili anketo in se odzvali našemu vabilu.
Prispevek pripravila: doc. dr. Ema Dornik