Letošnja 26. konferenca Sodobne informacijske tehnologije in storitve (OTS 2023) je kot običajno trajala dva dneva. Tokrat je bila že drugo leto uvrščena v mesec september, medtem ko je bila prejšnja leta sredi junija. Konferenca je bila razdeljena na več sekcij in tri delavnice. Zbornik konference je dosegljiv na povezavi: https://press.um.si/index.php/ump/catalog/book/804; v nadaljevanju pa so izbrani najbolj informativni sklopi.
Za razvijalce je bilo zanimivih kar precej predavanj v sklopu »Izzivi prihodnosti«, kjer je bilo govora o programiranju v paru z umetno inteligenco, razlikah med konceptoma Web2 in Web3 ter o hibridnih certifikatih post-kvantne kriptografije, o tem, kako uporabiti certifikate, ki so varni pred napadi, s pomočjo kvantnih računalnikov že danes, kljub temu, da še niso standardizirani.
Sklop »Devops v praksi« je imel nekaj predavanj glede integracije in dostave programske opreme, zabojnikov. Izpostavljamo pa predavanje »Izkušnje pri skaliranju večje rešitve z zabojniki« Andreja Kranjca, ki ga je pripravil skupaj z Bojanom Štokom in Vojkom Ambrožičem iz IZUM-a. Pri skaliranju sistema, ko se uporabi večje število zabojnikov, je pametno uporabiti orodja, kot je Docker Swarm, ki temelji na uporabi rojev (angl. swarm). To orodje nam omogoča upravljanje roja, orkestracijo in upravljanje gruče. Povedano je bilo tudi, kako se v tem okolju uporabljajo različne metrike in diagnostična orodja (gl. prispevek na povezavi https://press.um.si/index.php/ump/catalog/view/804/1145/3316-1).
V naslednjem sklopu »Inovativni pristopi k razvoju mobilnih spletnih rešitev« je bilo govora o mobilnih rešitvah. Kar precej je bilo posvečenega rešitvi orodja MAUI, ki nadomešča starejši Xamarin. Gre za orodje, kjer se aplikacija razvije enkrat, poganja pa se lahko na različnih sistemih.
Velik poudarek konference je bil, kot že vsa leta na varnosti, letošnji sklop je bil poimenovan »Kibernetska varnost in kakovost«. Milan Gabor iz podjetja Viris je predaval o projektu neprofitne organizacije OWASP (Open Worldwide Application Security Project), ki se ukvarja z dvigovanjem varnostnega nivoja programske opreme. Na predavanju Martina Domajnka, Vida Keršiča, Muhameda Turkanovića smo spoznali OpenID poverilnice, ki naj bi v prihodnosti zamenjale poverilnice, ki jih izdajajo posamezne organizacije.
V sklopu predavanj na temo »Umetna inteligenca – potencial in praktične izkušnje« je bil poudarek na veliki količini podatkov. Zanimivo je bilo predvsem predavanje »Hologrami kot nadgradnja inteligentnih rešitev«, ki so ga pripravili Ambrož Stropnik, Boštjan Gorenšek, Tomaž Smolčnik in Primož Miheu, kjer je bil demonstracijsko prikazan rotacijski hologram. To pravzaprav ni pravi hologram, kot je bilo na koncu predavanja slišati komentarje, a je bil prikaz praktično lebdeče slike dobre kakovosti dovolj impresiven. Slika se prikazuje na hitro vrtečih se lopaticah ventilatorja, ki imajo utripajoče LED pikice. Te LED pikice se nenehno osvežujejo z novo vsebino in ustvarjajo barvno video animacijo visoke ločljivosti, za katero se zdi, kot da lebdi v zraku.
Naslednja sekcija »Preko teorije v prakso« je bila zanimiva, ker je imela splošna predavanja, ki se niso mogla uvrstiti v nobeno drugo kategorijo. Zanimivo je bilo predavanje Mateja Šprogarja, ki je nakazal vzporednice in razlike med znanostjo in religijo. Znanost poskuša odgovoriti na ista vprašanja kot religija. Božanstva imajo to moč, da ustvarijo besede, zato je potrebno biti previden pri uporabi pravilnih besed. To je posebej pomembno pri programiranju, saj uporaba napačnih besed vodi k nedelujočim ali delno delujočim programom. Problem je nastanek vedno novih jezikov in ogrodij, ki povzročajo zmedo in nas silijo, da ostajamo pri rešitvah, ki jih poznamo, kljub temu, da ni nujno, da so vedno optimalne.
Zaključujemo z delavnico »Ko se napovedni modeli strojnega učenja srečajo z realnim okoljem in končnimi uporabniki«, kjer je bila predstavljena teorija za pogovornim robotom, kako delujejo jezikovni modeli in kako posamezne nastavitve vplivajo na njegove odgovore. Nastavitev tako imenovane temperature vpliva na kreativnost odgovora. Medtem ko nizka temperatura pomeni bolj deterministične odgovore, višja temperatura pomeni bolj kreativne odgovore, ki pa ni nujno, da so vedno smiselni. Na koncu smo udeleženci delavnice izvedli enostavno namestitev pogovornega robota, ki ga lahko vsakdo postavi na svoji strani in ki lahko strankam posreduje osnovne informacije ter odgovori na nezahtevna vprašanja. Najbolj znan pogovorni robot je ChatGPT (https://chat.openai.com/), ki ga uporablja tudi Microsoft v svojem iskalniku bing (http://bing.com/new). Pogovorne robote pa razvijajo tudi ostala podjetja, npr. Google Bard (https://bard.google.com/).
Prispevek pripravil: Dejan Fajt