Varnost podatkov na mobilnih napravah – 2. del

Vir: https://blog.avast.com/tag/backup/
Vir: https://blog.avast.com/tag/backup/  (2014)

V prejšnjem prispevku na to temo smo govorili o tem, kateri so naši osebni podatki in zakaj jih moramo zaščititi. Osebne podatke obravnavamo različno glede na stopnjo zasebnosti. Nekateri podatki o nas so javni oziroma dostopni preko javnih evidenc, zato se z zaščito teh načeloma ne ukvarjamo. Nekatere podatke o nas pa želimo obdržati le zase, te je treba najbolj zavarovati. Prvi korak pri varovanju najbolj osebnih podatkov je, da jih ne zaupamo nikomur. To, da uporabniških imen in gesel ne smemo hraniti skupaj in v nezaklenjenem telefonu ali računalniku, najbrž že vemo. Preberi več “Varnost podatkov na mobilnih napravah – 2. del”

Federacija COBISS AAI

IZUM in knjižnice ponujajo svojim uporabnikom številne informacijske servise in večina od teh zahteva prijavo uporabnika. Prijava se izvaja na osnovi uporabniškega imena in gesla in omogoča avtentikacijo in avtorizacijo uporabnika. Še posebej so zanimivi tisti servisi, ki omogočajo personalizacijo storitev, tj. nastavitve, ki si jih lahko uporabniki nastavijo po svoji presoji (uporabniški profili) in na ta način servis prilagodijo svojim željam in potrebam. Pri tem se zastavlja vprašanje, kakšen prijavni mehanizem uporabiti.

IZUM upravlja s tovrstnim mehanizmom na osnovi podatkov identitet/članov v sistemu COBISS. Preberi več “Federacija COBISS AAI”

Napredno Google-iskanje, 2. del – operator SITE

V prvem prispevku o naprednem Google-iskanju smo preleteli osnovni in napredni način uporabe Google-iskalnika s pomočjo spletnih obrazcev. Ob tem, sicer najpogosteje uporabljenem načinu, pa Google v enovrstičnem iskanju omogoča uporabo številnih ločil in operatorjev, kot so *, – , _, ” , … OR, site, link, info itd.

Med operatorji, ki jih je mogoče uporabiti v enovrstičnem iskanju, je operator SITE eden najbolj koristnih. Omogoča namreč omejitev iskanja na neko spletno mesto oziroma na neko registrirano internetno domeno ali poddomeno.

Z uporabo iskalne poizvedbe, ki jo začnemo z site:intdomena.com, poizvedbo omejimo tako, da se vsi rezultati iskanja nanašajo na internetno domeno intdomena.com, hkrati pa Google pri uporabi tega ukaza prikaže število vseh indeksiranih naslovov za to domeno.

Slika_site_cobiss.si Preberi več “Napredno Google-iskanje, 2. del – operator SITE”

Razvoj AngularJS 1.3, 1.4 in kaj pričakovati v AngularJS 2.0

AngularJS je trenutno eno najbolj priljubljenih JavaScript ogrodij za razvoj spletnih aplikacij na strani odjemalca. To kaže tudi dejstvo, da je na spletnem portalu github najbolj podprto s strani uporabnikov.

https://github.com/showcases/front-end-javascript-frameworks
https://github.com/showcases/front-end-javascript-frameworks

Ker se že nekaj časa govori, da prihaja med nas novejša, popolnoma spremenjena različica ogrodja AngularJS, smo se odločili, da o teh novostih nekaj malega zapišemo. V prispevku z naslovom »Prispevek s konference OTS 2015 z naslovom ‘Ogrodje AngularJS za portal COBISS/SciMet’« lahko najdete nekaj informacij o tem, kaj AngularJS sploh je in kako smo se lotili razvoja enega izmed spletnih portalov. V tokratnem prispevku bomo na kratko pogledali, kako se je AngularJS razvijal skozi zgodovino oziroma spoznali nekaj zanimivejših funkcionalnosti, ki jih je pri razvoju pridobival. Da se ne spuščamo preveč v globino, bomo začeli kar pri različici 1.3. V tej različici smo razvijalci pridobili:

  • izboljšave zmogljivosti,
  • enkratno povezovanje podatkov (angl. one-time bindings),
  • ngModel.$validators,
  • direktivo ngMessages,
  • direktivo ngModelOptions.

A hkrati smo tudi nekaj izgubili. Kaj smo izgubili? Uporabnike spletnih brskalnikov IE8 in nižje. Več o zgoraj naštetih pridobitvah lahko preberete na spletni strani.

Preberi več “Razvoj AngularJS 1.3, 1.4 in kaj pričakovati v AngularJS 2.0”

COBISS in knjižnično nadomestilo

Kadar avtor ne more izbirati, ali bo njegovo delo izposojano (v javnih knjižnicah) ali ne, mu v veliko državah priznavajo pravico do denarnega oz. knjižničnega nadomestila (Public Lending Right – PLR), vendar vse države tega ne rešujejo sistemsko. Praviloma je za izvajanje politike knjižničnega nadomestila zadolžena neka organizacija; v Sloveniji je bilo to sprva Ministrstvo za kulturo, od leta 2008 pa Javna agencija za knjigo RS.

Slovenija je morala pred vstopom v EU izpolniti zahtevo po uvedbi knjižničničnega nadomestila
Slovenija je morala pred vstopom v EU izpolniti zahtevo po uvedbi knjižničničnega nadomestila

Med državami obstajajo velike razlike glede višine za ta namen razpoložljivih sredstev in meril, po katerih so ta sredstva razdeljena med upravičence.
V Sloveniji so do knjižničnega nadomestila upravičeni samo živeči avtorji (drugje tudi partnerji in potomci), upošteva se samo število izposoj (drugod tudi podatki o zalogi v knjižnicah), v statistiko izposoj so vključene samo splošnoizobraževalne knjižnice (drugod tudi šolske knjižnice in druge vrste knjižnic), vir sredstev je pri nas samo državni proračun (drugod tudi knjigarniška mreža) itd. Preberi več “COBISS in knjižnično nadomestilo”