Poti do znanja
Nikola Tesla, eden največjih svetovnih umov, znanstvenik in raziskovalec v elektrotehniki, je že pred skoraj sto leti predvidel delovanje današnjih pametnih telefonov in vrste komuniciranja, ki jih omogočajo.
V intervjuju za ameriško revijo Collier leta 1926 je Tesla napovedal, da bomo v prihodnosti komunicirali z napravami, ki jih bomo nosili kar v žepu. Preberi več “Nikola Tesla o pametnih telefonih”
Na letošnji 20. konferenci OTS 2015, ki se je odvijala na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru, smo imeli predstavnike med predavatelji tudi IZUM-ovci. 
V nadaljevanju si lahko preberete povzetek prispevka.
V zadnjih dvajsetih letih je internet doživljal ogromno rast, v povprečju kar za 2 % svetovne populacije na leto. Vse se je začelo s statičnimi spletnimi stranmi, kasneje so se začeli uvajati tudi interaktivni elementi, ki jih je omogočil JavaScript, kar hitro za tem pa so se na široko odprla vrata spletnim aplikacijam, ki uporabljajo povezovanje s strežniki in omogočajo asinhrono nalaganje vsebin (AJAX). Takšne spletne aplikacije so predstavljale veliko konkurenco klasičnim namiznim aplikacijam. Intenziven tehnološki razvoj v zadnjih letih je omogočil boljši izkoristek potenciala odjemalcev pri razvoju spletnih aplikacij. Preberi več “Prispevek s konference OTS 2015 z naslovom “Ogrodje AngularJS za portal COBISS/SciMet””
Ob vsesplošni popularnosti družbenih medijev so v podjetjih in drugih organizacijah pogosto pred dilemo, kako urejati uporabo Facebooka in drugih podobnih družabnih omrežij. Facebook svojim uporabnikom v splošnem predstavlja predvsem virtualen prostor druženja in zabave. Niso redka mnenja, ki uporabo Facebooka, Youtuba in podobnih portalov družbenih medijev pojmujejo kot izgubo časa. Ali se torej v vodstvih podjetij upravičeno odločajo za preprečevanje dostopa do takih in podobnih spletnih strani? Sam menim, da nikakor ne, saj s tem v prvi vrsti ne rešijo problema, ki ga imajo pred sabo – tega namreč, da bodo zaposleni izgubljali čas z aktivnostmi na družbenih omrežjih. Učinkovito izkoriščanje delovnega časa je stvar drugih vidikov, organizacije, vodenja itd., ne pa omejenega dostopa do interneta. Zaposleni bodo namesto Facebooka pač našli kaj drugega, če njihovi nadrejeni ne bodo zagotovili ostalih potrebnih pogojev za učinkovito izrabo delovnega časa. Ob vsem tem pa ob vsesplošni razširjenosti pametnih mobilnih telefonov s širokopasovnim dostopom do interneta tudi ta omejitev ne obvelja več, saj bodo zaposleni pač všečkali, tvitali in drugače komunicirali v družbenih medijih s pomočjo pametnih telefonov.
Vprašanje, s katerim bi se morali ukvarjati vodilni, je, kako uporabo družbenih medijev med zaposlenimi izkoristiti sebi v prid?
Preberi več “Ali je smiselno omejevati uporabo Facebooka med delovnim časom?”
Ste že kdaj napisali svojo spletno stran? Ste čez nekaj časa to spletno stran tudi obnavljali ali spreminjali? Ker kot razvijalci poznamo ta občutek, kako fino je čez kakšno leto ali dve pogledati lastno kodo in se vrniti na začetek, ter to kodo nato tudi popraviti ali prirediti do mere, ki izpolnjuje naše ali naročnikove zahteve, moramo paziti na čitljivost in dokumentiranost kode. Pri izdelavi spletnih strani je to velikega pomena, saj spletno stran običajno sestavljajo različni HTML elementi, ki so vezani na ločene CSS in JavaScript-opise. To pa še ni vse; običajno vključimo v to zmedo še nekaj JavaScript-knjižnic ali ogrodij, ki so jih razvili drugi razvijalci. Da bomo vse opisano čim bolj enostavno odpravili, se moramo držati nekaterih dobrih praks čitljive HTML in CSS kode. Naj opišemo nekatere izmed številnih dobrih praks pri razvoju z opisnim jezikom HTML.
Pišite skladno s standardi HTML in sproti preverjajte skladnost kode.
Kar 90 % vseh danes razpoložljivih podatkov je bilo ustvarjenih v zadnjih nekaj letih. Dnevno ustvarimo več 10.000 GB podatkov na sekundo in konca ni videti!
Prvi računalniki so imeli pomnilnike velikosti nekaj kilobajtov, medtem ko današnji pametni telefoni lahko shranjujejo več gigabajtov (GB) podatkov. prenosni računalniki s trdim diskom kapacitete 1 TB (1 terabajt = 1000 GB) pa več niso nič posebnega. Pomnilniške kapacitete danes ne predstavljajo nekega posebnega problema.
Vprašanje, s katerim se ukvarjamo danes, je, kako obvladati množice podatkov, ki jih človeštvo dnevno ustvari v nepredstavljivih obsegih. Podatki so namreč vredni in uporabni glede na informacije, ki jih je mogoče pridobiti z ustreznimi podatkovnimi obdelavami in analizami. Po podatkih IBM iz leta 2012 je takrat človeštvo ustvarjalo 2,5 eksabajta (2,5 milijarde GB) podatkov na dan. Preberi več “Se bomo izgubili v množici podatkov?”